Otvoritev razstave glasbil



Otvoritev razstave glasbil, ki jo v sodelovanju z Zavodom RUNA iz Pirana organiziramo v Prulcku! Melodicno jo bodo predstavili vsestranski glasbeni ustvarjalci, ki raziskujejo in vedno znova odkrivajo nove elemente v svetu zvoka in glasbenih tradicij. Ne zamudite tega trenutka med koncnostjo in neskoncnostjo, kjer ton se vedno odzvanja tudi ko je ze tisina.

Cajon glasbena delavnica z Žigo Šercerjem

Žiga Šercer, perkašnist ki je v Rotterdamu študiral latinsko, turško in flamenko glasbo, je trenutno aktiven v mnogih slovenskih zasedbah, predvsem pa raznolikih (European Symbolic Orchestra in Terrafolk, Aritmija, DidiWa, Lastovka, Ida Meidell Blylod, Shamballa…)

Tokrat bo vodil skupinsko glasbeno delvnico v Prulček baru, na kateri bo najprej na kratko predstavil cajon in svojo obliko uporabe teh prvin ki jih instrument ponuja v praksi. Za tem bo sledila brezplačna skupinska delavnica, ki bo trajala 2 uri. V tem času se bo izoblikovala podlago za jam na katerem se mu bodo pridružili tudi Špecialni godalkarji.

Začetek ob 14:30
Skupinska delavnica: 15:00 - 17:00
Jam: 18:00
Posoja cajonov: Zuma cajon

Na delavnico se lahko zaradi števila cajonov prijavi do 15 ljudi. Kdor cajon ima že svoj, naj prinese ga s seboj ;)
Prijava je brezplačna in predhodna na sabor.latino.slovenija@gmail.com

TANIA MENDILLO







Fotografinja Tania Mendillo ustvarjalno pozornost posveča predvsem ženskemu liku, najpogosteje v obliki akta ali polakta. Njene portretne fotografije ne predstavljajo le razkrivanja zunanje lepote in svojstvenosti, temveč skušajo ujeti tudi notranji karakter portretiranke, njena najbolj intimna čutenja, čustvovanja in doživljanja. Vsebine svojih fotografskih zapisov ne podaja le z akterko, ampak kompleksnost predstavitve doseže z oblikami, odnosi, s pretehtanimi kompozicijskimi rešitvami, z dialogi med svetlobo in temo, z ostrenji in zastiranji, z razpiranjem tonskih vrednosti, z uporabo draperije oz. s spremljajočimi oblačilnimi dodatki in nakitom, z iskanjem kotov fotografiranja, s postavitvami oz. umestitvami v različne ambiente, skratka z vsem tistim, kar neločljivo sodeluje in polnomočno pripomore k prezentaciji avtorskega koncepta oz. ideje. Spremljajoča »imažerija« predstavlja posredno izrečene besede, ki dodatno izražajo in pojasnjujejo zgodbo o njeni izbranki ter jo bogatijo z izraznostjo, ki sega tudi v asociativne, metaforične in simbolne dimenzije. Tako se lahko tudi v pristnih realističnih vizualizacijah manifestirajo izraziti poetični, lirični, romantični, ekspresivni ali celo dramatično stopnjevani naglasi.

Ženski lik je izbrana tematika, ki odmeva skozi nova in nova vsebinska ozadja. Ženska ranljivost, izkušnje bolečine, strahu in kaotičnosti sproščajo pravo ustvarjalno erupcijo. Kreativnost Tanie Mendillo je likovno senzibilna, prepričljiva in izpovedna. Z njo dokazuje, da je fotografija lovljenje tistih pravih trenutkov z najbolj izraznimi stanji. Razstavljene fotografije pretežno temeljijo na ciklu z naslovom »Eclosion«. Kot pravi avtorica sama: »Predstavljajo zaključek obdobja bolečine in barvito mavrico novih spoznanj.« Gledalca popeljejo v svet preobrazbe, ki jo razkriva podoba ženske, ki se iz bube prelevi v metulja in je vse bolj gotova, da vsak čas lahko poleti. V prizorih je veliko zastiranja in zamikanja ter interveniranja s spremljajočimi, izrazito simbolnimi inscinacijami. Avtorica se je v tem sklopu podala na zanjo novo področje avtoportretov, ki kot izvrsten instrument odražajo prav moč in kontrolo nad obstoječim, v prenesenem pomenu pa zmago.

Anamarija Stibilj Šajn

ACRE

Ermanno Baron – drums, objects
Ginomaria Boschi – guitar, effects
Marco “uBiK” Bonini – laptop, tapes and theremin



Acre is an improvisation-based trio, working on forms, images and places of music and listening. The group’s sound is made up of some recognizable music influences, and focuses on the way these influences are dealt with, letting them “interfere”: the jazz matrix of the impro praxis, the real time elaboration of synthetic sounds, the timbre and sign research borrowed by educated western music.

Rooting in these ground coordinates, the group’s “free game” stays open to continuous new modulations and configurations. Among the group’s targets, the work on a unitarian sound dimension, able to melt and blend together the timbres of the different instruments (laptop, guitar, drums) in a new synthesis, making their single “voices” undistinguishable: the sounds’ source stays uncertain and doubtful when attempting to isolate it from the net it is knitted in.

ACRE at soWhat Studios

Cora Viento - večer flamenco glasbe in plesa



Pred stotimi leti je hitro razvijajoča se andaluzijska ljudska umetnost glasbe in plesa iskala prostor, kjer bi se lahko izrazila in povezovala ljudi skozi ljubezen do umetnosti, ki se imenuje flamenko. In res ni potrebovala več, kot samo oder, un tablado, ki se je skozi intenzivno, čustveno govorico njenih nosilcev, lakomnih lepote in življenja, preobrazil v un TABLAO. Prostor, kjer je edino pravilo flamenko. Prostor, kamor pridejo ljudje na hranjenje duše in med kramljanjem s prijateljem popijejo kozarec dobrega vina.

Vabljeni na TABLAO FLAMENCO, plesno glasbeni vecervečer skupine CoraViento v Prulčku, kjer si boste v odličnem ambientu pogreli dušo s čutnimi gibi in zvoki flamenka

Glasbeniki: Erazem Grafenauer - kitara
Vasja Štukelj - cajon
Uroš Jezdič - harmonika

Plesalci:
Manca Dolenc
Mihaela Wabra Kucler
Simona Šturm
Adriana Vučković
Urška Ivanuša

Moonlight sky



Moonlight Sky že več let navdušujejo z žanrsko raznoliko glasbo, v kateri se prepletajo fusion jazz, rock, blues in ritmi glasbe sveta. V slovenskem prostoru predstavljajo posebnost, saj pri nas ni skupine, ki bi igrala podobno glasbo. Odlikuje jo melodičnost skladb, povezanih v ritmično zapletene strukture, usklajenost članov zasedbe in tehnična dovršenost. Predstavili bodo nekaj novih skladb, ki napovedujejo izid četrtega cd-ja.

Žiga Kožar - bobni
Miha Petric - kitara
Janez Moder - bas kitara

Katarina Juvančič in Dejan Lapanja

Katarina Juvančič - vokal
Dejan Lapanja - kitara
Matija Krečič na violini,
Klemen Krajc na kontrabasu
Gašper Peršl na bobnih



Katarina upesnjuje bogat izpoveden svet ženskih sentimentov ter gradi most med sodobnimi trendi in ljudskimi načini pesnjenja in senzibilnosti, ni pa ji tuje niti pisanje pesmi z bolj družbeno angažirano noto. Besedila piše v slovenščini, angleščini in srbohrvaščini. Aranžmajsko piko na i pa postavlja njen odrski kompanjon, vsestranski glasbenik in producent Dejan Lapanja, ki se je kalil v odmevnih skupinah Olivija in Bast, trenutno pa nastopa z vse bolj popularnim jazz-etno-rock triom Vaska Atanasovskega, v eksperimentalni zasedbi Salamandra Salamandra (kot bobnar) ter v duetu s priznano pevko Severo Gjurin.

Katarina Juvančič in Dejan Lapanja – kantavtorski dvojec antropologinje in glasbene publicistke ter magistra jazz kitare – sta se v javnosti pojavila konec leta 2009, ko sta se s folk-rock komadom Uej Uej (Magdalenca) uspešno predstavila na natečaju Vala 202: Val 09 in nastopila na zaključni prireditvi v Kinu Šiška. Junija 2010 sta bila nagrajena tudi na Kantfestu – slovenskem kantavtorskem festivalu, kasneje pa nastopila na večih festivalih (Kamfest, Sanje, Letni oder – Ruše, Lent itd.) in koncertnih prizoriščih po Sloveniji in tudi v Sarajevu (avgust 2011). Avgusta 2012 sta na Kantfestu dobila drugo nagrado oziroma srebrno kanto.

Klemens Marktl



Klemens Marktl, bobnar, vodja skupine, skladatelj in aranžer, rojen v Avstriji leta 1976.
Po študiju klasičnega klavirja je zelo mlad Klemens odkril svojo strast do igranja bobnov. Študiral jih je v Avstriji, Haagu, Amsterdamu in New Yorku s Carl Allen, Ralph Peterson, Greg Hutchinson, Ari Hoenig, John Riley, ... med drugim.
1997-2003 je Klemens živel na Nizozemskem in strokovno in bil dejaven kot bobnar / vodja skupine na mednarodni jazz-sceni.
Januarja 2003 je posnel svoj prvenec »The Challenge« (Jazz`n`Arts). Gostoval in snemal je z jazz velikani, kot so George Garzone, Seamus Blake, Aaron Goldberg, Chris Cheek, Matt PENMAN, Johannes Weidenmueller, Barry Harris, Jesse van Ruller, Renato Chicco, Ferdinand Povel, Jasper Blom, Phillip Harper, Frans Elsen, Michael Erian, Primus Sitter, Erich Kleinschuster, Heinz von Hermann, Rick Margitza, John Swana, Rob Bargad, Kenny Werner, Herwig Gradischnig, Andy Middleton, Martin Reiter, Peter Madsen, Johannes Enders, Harry Sokal, Reinhard Micko, Oliver Kent, Christian Havel, Erwin Schmidt, Robert Bachner Big Band, Karin Bachner, Jure Pukl, Matthias Pichler, Milan Nicolic, Piotr Wojtasek, Marc Abrams, ...
Januarja 2001 je Klemens osvojil 1. nagrado na "Leid'sche Jazz Award" (NL). Po 5½ let življenja na Nizozemskem je leta 2003 odšel v New York in skočil prav v sredo tamkajšnje jazz scene ter delal z umetniki kot so: Wes Anderson, Mark Rapp, Rob Bargad, Waldrin Riks, Anthony Wonsey, Vincent Herring, Toru Dodo, Rick Germanson, John Swana … V tem času je ustanovil svoj kvartet (Chris Cheek, Aaron Goldberg in Matt Penman), ki ima svoje lastne skladbe. Marktl je v studiu s svojo novo skupino posnel "OCEAN AVENUE".
Od septembra 2004 živi na Dunaju in kot sodelavec ali s svojimi projekti nastopa po vsej Evropi. Leta 2006 je bil nominiran za "Hans Koller sideman of the Year Award".

Nataša Artiček in Boris Bursać



Skupaj nastopata že več kot 5 let. Njun pristop h glasbi je minimalističen, osnova akustika je brez dodatnih trikov – samo »voice & guitar«. Repertoar je raznovrsten: od pop-rocka, do bluesa in jazza. Njun moto je: za vsakega nekaj.

Nataša Artiček (vokal)
Boris Bursać (kitara)

TANJA-PINA ŠKUFCA







Likovna dela Tanje-Pine Škufca so dolgo predstavljala slikarkino subtilno prisluškovanje krajinskim motivnim vzpodbudam. Na začetku ustvarjalne poti je navdušenost nad motivom izražala s skrbnim sledenjem elementom ilustrativnosti. Na nadaljnji poti je svet videnega in doživetega ostal inspirativen, a avtorica se ni več odločala za njegovo klasično (re)interpretacijo, saj je želela preseči njegovo podobo, jo spremeniti v povsem avtentično likovno in vsebinsko transformacijo. Motive je obdelovala z najbolj intimnimi mislimi, ki so se v likovnem nagovoru reflektirale z materialno polnimi barvnimi nanosi, z odločnimi, tekočimi, širokimi in krepkimi potezami, z barvami, ki so prinašale resničnost in hkrati slikarkino (ob)čutenje te resničnosti, ki so izražale njen oseben, subjektiven odnos do stvarnosti, ki je skozi izrazitejša barvna naglaševanja in drobna formalna preoblikovanja dajala ekspresivni utrip ali pa se je skozi zanimanje za barve in svetlobe potopila v impresivne slikarske vode, ki so pot v globino nadaljevale tudi z izrazito sublimacijo. Tako so njeni krajinski izseki vse bolj postajali »paysages de l'ȃme«.
Še več osebnih čutenj, doživljanj in čustvovanj je avtorica prelila v svoja najnovejša dela, v katerih se posveča novemu tematskemu izhodišču – ženskemu aktu. Tako od lanskega poletja nastaja cikel slik, v katerem so protagonistke dogajanja (pol)gola ženska telesa. Čeprav so utemeljena na klasičnem figuralnem podobotvorju, jih zaznamujejo dragoceni osebni, intimni pristopi. Razkriva jih kompozicijsko, barvno in modelacijsko svobodneje in sodobneje občutena obravnava motivnega izhodišča, ki predstavlja sproščanje avtoričine čutne, čustvene in elementarne slikarske moči. Z motivnimi izbrankami, kot so Venere, Afrodite in najrazličnejše vile, ki pripadajo predkrščanski mitologiji, se avtorica sooča s simbolnimi arhetipskimi pojmovanji ženske skozi različna zgodovinska obdobja in mitološka ozadja. Preko vlog in poslanstev ženske ter z razkrivanjem njihovih telesnih čarov na simbolen način pripoveduje o lepoti, ljubezni, plodnosti. Sporočilnost dodatno podkrepi ozadje, ki pripada različnim krajinskim okvirom. Čeprav je najpogosteje abstraktno obravnavano, pa z barvami in svetlobami pojasnjuje zgodbo o upodobljenki.

Anamarija Stibilj Šajn

Omit Five



Mattia Dalla Pozza - Alto sax
Filippo Vignato - Trombone
Joseph Circelli - Guitar
Rosa Brunello - Doublebass
Simone Sferruzza - Drums

Members Mattia Dalla Pozza on alto and soprano saxophone, Filippo Vignato on trombone, Joseph Circelli on guitar, Rosa Brunello on doublebass and Simone Sferruzza on drums. Since they come from both the north and the south of Italy, they have different musical, cultural and geographical backgrounds. Their repertoire is almost entirely based on wide-ranging original tunes, compositions where the group tries to combine writing and improvisation, linking the afro-american tradition of jazz with the european avantgarde through a contemporary sonority that tries to serve as a mirror of our age. The quintet, despite of its young age, already participated to different national contests, winning the first prize in “Barga Jazz Contest 2011” and in “Premio Nazionale delle Arti – Sezione Jazz 2011” led by Minister of Education, Universities and Research, while they gained the second prize in “Chicco Bettinardi Jazz Contest 2012”. The band, soon recognized as one of the most interesting and active young bands in the italian jazz scene, played in many italian festivals and clubs like Umbria Jazz 2012, JAM fest 2013, Torrione Jazz Club (Ferrara) , Milestone – Piacenza Jazz Club, Bergamo Jazz Club, Barga Jazz Club, Le Scimmie (Milan), Rovigo Jazz Club, Venezze Jazz Festival 2011, Fara Music Jazz Live 2011 and around europe in the Italian Cultural Institutes of of Paris, Amsterdam and Bruxelles, ‘Au Chat Noir’ of Paris, Porgy&Bess in Wien, bFlat and A-trane in Berlin, Frankfurt and Passau as well as in Slovenjia, Croatia and Serbija (Belgrado, Valjevo Jazz Festival 2013). The Omit Five in 2012 focus on their artistical proposal producing a bunch of original compositions merged in their first album entitled “OmitFive” released in october, 2012, by historical venetian jazz labelCaligola Records.
The new album, titles ‘SPEAK RANDOM’’ came out in April 2014, released by the english jazz label ‘Slam Records’. All the musicians involved, Mattia Dalla Pozza on alto sax, Filippo Vignato on trombone, Joseph Circelli on electric guitar, Rosa Brunello on double bass and Simone Sferruzza on drums compose for the group. Omit Five’s music therefore presents itself as a colorful kaleidoscope of timbres, melodies, armonies and improvisations, selected every time on the basis of each composer’s taste and sensitivity, but always referable to one original sound, underlining the deep work they did togheter as a band.
Research of balance between composition and improvisation, use of unconventional timbres, use of non-jazz languages merged with the postbop and free jazz tradition and employment of polyrhythms are the peculiarities of their music.


Čeprav repertoir menu tria Golden Cut zajema raznovrstne glasbene stile (od klasične glasbe in tanga do ragtimea, sevdaha, ciganske pesmi, evergreen popevke, r'n'r...), ostajajo pri svojem ustvarjanju zvesti lastnemu zvoku in njegovem razvoju ter odkrivanju in uveljavljanju svojih izvirnih načinov. To se najbolj kaže pri komponiranju in aranžmajih, kar lahko slišimo, ko godala prevzamejo vodilno in energično vlogo rockerskih bobnov in kitar ali na drugi strani, ko v uvodih glasbeniki razvijajo poti v abstraktne in neznane glasbene sfere.
Njihova povezanost, usklajenost in harmonija so poleg znanja in izkušenj glavni elementi, s katerimi operirajo in na katere se opirajo vzdolž celotnega glasbenega procesa. Slednji zajema razvoj od prvih vaj do izvedbe, vključno z njo.
Člani zasedbe pravijo, da obstaja razmerje, ki omogoča to kontinuirano harmoničnost in je vtkano v tkivo tria - razmerje, ki se izrazi (z umetnikom najpomembnejšim) s številom - razmerjem zlatega reza.

Milko Jurečič in Silva Katavić sta člana simfonikov RTV SLO. V svoji karieri sta sodelovala z glasbeniki, kot so Oliver Dragojević, Đorđe Balašević, s katerim je Milko posnel CD in nastopal na koncertih, Jan Plestenjak, Nuša Derenda, Darja Švajger, Helena Blagne, Zdravko Čolić, Goran Bregović, s katerim je Milko sodeloval 2 leti in je z njim nastopal na evropski turneji leta 98/99), Sidharta, Dan D, Neisha, Terrafolk...
Matija Krivec pa sodeluje in je sodeloval z mnogimi in raznovrstnimi zasedbami, kot avtor, soavtor, idejni vodja ali producent. Nekaj od njih: Cabaret Patetico, Terrafolk, Brencl banda, Neca Falk, Lara Jankovič, Jure Tori, Jure Ivanušič, Elda Viler, Vasko Atanasovski in drugi.

Milko Jurečič - violina, kitara, glas
Silva Katavić – violina, ples
Matija Krivec – violončelo, kitara, mandolina, glas

Nina Rotner internacional band



Nina Rotner zadnja štiri leta živi, študira in ustvarja v Berlinu. Svojo pot je začela v gledališču, kjer je v desetih letih ustvarjanja prejela vrsto nagrad (Babičeva nagrada, Zlatolaska in 2. nagrada Grossmanovega natečaja). Kasneje je študirala jazz petje na Konzervatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Leta 2009 je na Tekmovanju jazzovskih ansamblov in solistov prejela drugo nagrado v kategoriji “Najboljši jazz solist”.

Leta 2010 je bila, kot prva slovenka, sprejeta na sloviti Jazz Institut Berlin, kjer je februarja 2015 tudi diplomirala. Leta 2013 je, med tekmovalci iz vsega sveta, zmagala na prestižnem pevskem tekmovanju Voicingers na Poljskem. Slovenski publiki bo tokrat predstavila svoj projekt “In This Time”, s katerim je posnela tudi svoj prvi avtorski CD. Glasba je na eni strani družbenokritična in se na drugi dotakne naših najbolj intimnih čustev in strahov. Skladbe se tematsko dotikajo vprašanja smisla življenja, razkiskujejo čudežnost ljubezni, občutka zapuščenosti in osameljenosti.

Band: Nina Rotner voc
Philipp Gerschlauer as
Sebastian Hamacher p
Reza Askari b
Pierre Chastel d

Severa Gjurin, Ali je še kaj prostora tam na jugu



Severa Gjurin bo premierno predstavila videospot za pesem z naslovom Ali je še kaj prostora tam na jugu, ki so jo ustvarili z akustično zasedbo, s katero nastopa zadnja leta. S produkcijsko ekipo so vandrali sem in tja, s perona na peron, prejadrali morje in obmorje. Snemali so na starem muzejskem vlaku, ki jim je proti obljubljenemu jugu kazal smer.

Jurki in basisti



Bojan Jurjevčič je mož s kariero biblijskih razsežnosti. Možakar, ki je preko treh dekad umetniškega ustvarjanja zapisan glasbi za gledališče, vodi ves ta čas tudi skupino, ki se je skozi čas postopno levila od imena Basisti v Jurki z Basisti do aktualne inkarnacije Jurki & Basisti. Srednje generacije se jih lahko spomnemo s njihovo skladbo Od dela se umira iz leta 1984. Če se od dela umira, je vsekakor najbolje, da si človek izbere tako delo, od katerega vedno znova z veseljem umre.

Bojan Jurjevčič je z vsemi mavžami dodobra podmazan glasbeni veteran, ki je ob malhi novih avtorskih idej s prenovljeno ekipo odličnih glasbenikov, ki so prav tako skozi kariero preigravali v različnih formacijah in z mnogimi priznanimi ustvarjalci, pripravil nov izvrsten glasbeni dosežek. Nobena novost ni več, da je Jurki kot poet ekspresivno izjemno močan in da je nota kantavtorstva v navezi z njim izrazita. Obenem pa je zavoljo izjemne kilometrine, ki jo je ta umetnik nabral, hkrati povsem jasno, da so mu stvari v fazi komponiranja in aranžiranja popolnoma kristalno jasne. Natanko ve, kako mora »stati« poljuben komad, da »zgrabi« iz prve in da njegovo sporočilo zadane ciljno vrednost neposredno in naravnost v sredino tarče! Ekipa preverjenih glasbenikov dokazuje, da se pri izpolnjevanju nalog pod dirigentstvom izkušenega Jurkija v studiu silno spretno zasuče.

Bojan Jurjevčič - Jurki: glas, kitara
Miha Meglič: kitare
Miloš Rebula: klaviature
Janez Lah: bas
Žiga Kožar: bobni
Andraž Mazi: pedal steel, lap steel

Tzigano Brutallo

Tzigano Brutallo je nov manouche gypsi swing trio, ki preigrava manouche skladbe iz 20-ih in 30-ih let prejšnjega stoletja, poleg tega pa tudi skladbe novejših avtorjev. Skupino sestavljata dva kitarista, Marko Zaletelj in Filip Vadnu na manouche kitarah ter Ilj Pušnik na kontrabasu.

Kekec na marsu - glasbeno lutkovna predstava za odraščajoče in odrasle


Produkcija: ansambel Življenje na nitki



 »Tudi v najboljših družinah se zgodi » in Mežnarjevi niso nobena izjema. Kekec je dodobra zabredel v najstniška leta in že dolgo pozna različne opojne substance... za dobro voljo! Gre za lutkovni mjuzikl oz. glasbeno lutkovno intervencijo, v kateri vas kratkočasijo ,igrajo in pojejo češke marionete ob spremljavi bas kitare.

Nastopajoča: Thierno Diallo, Barbara Bulatović.
Predstava je primerna za odraščajoče in odrasle.

BlackBarracuda



Glasba zasedbe Black Barracuda, je zmes jazz rocka in improvizirane glasbe, ki pa včasih zadiši po stoner rock elementih.Od melanholičnih kitar do močnih bobnarskih vložkov duo gradi na spontanih kompozicijah, ki pa se sprostijo ob lahkotnem improviziranju funk ritmov.Avtor glasbe in aranžmajev je kitarist in bobnar Bor Zakonjšek, ki že vrsto let koncertira na slovenski sceni na "malo manj znanih odrih".Bobnar Kristjan Buzeti pa je prekaljen maček ki mu menjava glasbenega stila vedno pomeni izziv za njegov močen ustvarjalni stil.

Bor Zakonjšek - el.kitara, efekti
Kristjan Buzeti - bobni

VESNA ARKO







Diplomirana slikarka Vesna Arko se v svojem najnovejšem ciklu del še posebej posveča drobnim motivnim fascinacijam, ki jih iz mikro pojavnosti spreminja v makro akterje dogajanje ter z njimi povsem obvladuje slikovni oder. Njen slikarski nagovor je izčiščen, razbremenjen gostobesednega pripovedovanja in fokusiran na željen segment. Povečava izbranega fragmenta, premišljena umestitev na slikovno polje in skrbna izslikanost daje njenim delom reprezentativno jasnost. Z uporabo oljne slikarske tehnike avtorica dosega tako eksaktnost kot mehkobo, ob tem pa razkriva svoj izostren koloristični občutek. S premišljeno pozicionirano, fino potezo nanaša skrbno izbran asortiman barv, ki jih z občutenim tonskim razpiranjem posameznih barvnih imenovalcev in z iskanjem zahtevnih nians, z raziskovanjem senc in osvetljav, z občutkom za ploskev in za plastično oblikovanje ter za vzpostavitev materialne snovnosti vodi v uravnoteženo kompozicijsko celoto. Izrazita artikulacija daje celoti estetsko naravnanost, drobni elementi naravnega okolja pa postanejo veličastni likovni pričevalci o njem.

Vesna Arko se vselej znova vrača v realno pokrajino, k Cerkniškemu in Planinskemu polju (jezeru), k tema dvema naravnima fenomenoma, ki jo vodita tudi na pot spominov. Njene stvarne podobe pa pridobivajo globlji in več pomenski zven. Ta pripada naravnemu okolju, njegovim danostim in stanjem, vendar je v posameznih segmentih slutiti izrazito simbolistično »ozadje«. Z barvno in oblikovno dovršenostjo pripovedno-izpovednih elementov avtorica potuje tudi vedno novim izzivom naproti. Ti jo iz resničnosti usmerjajo v nadrealistične inscinacije motivne snovi. S tem prestopa v sfere tistih likovnih zanimanj, ki so med slovenskimi avtorji našli le redke ustvarjalne odmeve (Stane Kregar, Štefan Planinc, Lojze Adamlje). Elementi so po večini stvarni, a v spokojni, mirni, minimalistično obravnavani, irealni pokrajini, pridobijo vzvišen pridih ter vzpostavljajo metafizično, domišljijsko vzdušje, ki preplavlja celoto in priča o tem, da avtorica poudarja refleksijo časa, prostora in prizorov ter na avtorsko intimističen način prestopa v surrealna območja. S tem se dotika nove, simbolne, metaforične ali asociativne izraznosti. Na ustvarjalnem potovanju od realnega v irealno pa Vesna Arko izpričuje izjemno slikarsko senzibiliteto, občutek za detajl in celoto, kot tudi za sporočilno vrednost naslikanega.

Anamarija Stibilj Šajn